Prevajalstvo in vrste prevajalcev

Na splošno bi lahko prevajalce delili na dve vrsti, na prevajalce, ki se ukvarjajo s pisnimi prevodi in prevajalce, ki se ukvarjajo z ustnim prevajanjem. Ustnemu prevajanju z drugo besedo rečemo tudi tolmačenje. Ti dve vrsti prevajalcev se med seboj kar krepko razlikujejo. Že za pisne prevode je potrebno res vrhunsko znanje obeh jezikov in visoka splošna razgledanost, tolmači pa morajo poleg tega še dobro obvladati govorjenje in tvorbo stavkov ter pravilno izgovarjati besede. Tolmačenje je torej lahko še bolj zahtevno kot prevajalstvo. Če se poglobimo v malo bolj specifične vode, se prevajalci delijo še na prevajalce, ki prevajajo splošna besedila, prevajalce, ki prevajajo strokovna besedila, konferenčne tolmače, telefonske tolmače, konsekutivne tolmače, simultane tolmače in prevajalce, ki prevajajo književna besedila. Neprimerno bi bilo trditi, da je katero prevajanje lažje, pa vendar je najtežje sodno tolmačenje in pa prevajanje knjižnih in literarnih besedil.

Sodno tolmačenje je zahtevno že iz vidika jezika, predvsem pa, ker si tolmač res ne sme privoščiti napak, saj je zanje kazensko odgovoren, napačen prevod pa ima lahko usodne posledice. Prevajanje literarnih besedil pa je zelo zahtevno, ker se je težko približati res izvirnemu pomenu oz. skoraj nemogoče. Predvsem je težko prevajanje proze, za take prevode ni le dovolj vrhunsko poznavanje obeh jezikov. V glavnem je za vse prevode poleg dobrega znanja jezikov potrebna tudi ogromna splošna razgledanost. Prepreke se lahko pojavijo v besedišču ali pa v kulturnih značilnostih in zato se nemalokrat zgodi, da pri prevodih sodelujejo tudi naravni govorci. Prevajalstvo vsekakor ni lahek poklic in običajno se zanj odločijo tisti, ki jim jeziki res ležijo. Taki ljudje ponavadi nimajo težav z učenjem tujih jezikov in prevajanjem, drugim pa zna tak študij povzročiti kar krepko število sivih las. Če vas omenjeno področje res ne veseli, tak študij nima pomena. Zaenkrat je v Sloveniji študij prevajalstva mogoč le na Filozofski fakulteti v Ljubljani, sam študij pa je razdeljen v 3 smeri. Da nebom govoril samo o negativnih lastnostih prevajalstva pa povejmo še kakšno dobro. Delo lahko poteka od doma, kar je velik plus. Večina si nas ne more odrejati delavnikov po lastni volji, če pa smo prevajalci, lahko delo opravljamo kadarkoli v domačih prostorih, obvezno se je le držati dogovorjenih rokov, če se jih ne lahko to na podjetje, za katerega delamo vrže slabo luč. Druga pozitivna lastnost prevajalstva je tudi ta, da ne boste imeli težav z iskanjem zaposlitve. Skoraj vsaka prevajalska agencija ima na svoji spletni strani tudi razpise za prosta delovna mesta.

Prevajalstvo ima vsekakor svoje pozitivne in negativne lastnosti, če vas veseli je lahko prevajanje zelo lep in zadovoljujoč poklic, če pa vas ne, vam svetujem, da se ga izognete.

Leave a Comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *

Lorin Mclachlan